• domov
• o podjetju
• storitve
• povpraševanje

• MALE
  ŽIVALI
• GOSPODARSKE
  ŽIVALI
• KONJI

Notranji zajedalci pri psih in mačkah

Notranji zajedavci ( endoparaziti ) so pogosta nadloga naših domačih ljubljenčkov. Najbolj pogoste so gliste in trakulje, ki so lahko vidne v blatu ali pa prilepljene ob zadku kot bele nitke, ploščice oz. zrnca. Živali infestirane s paraziti se lahko ližejo po zadnjični odprtini oz. se drsajo po zadku. Velikokrat pa se zgodi, da zajedavci niso vidni s prostim očesom, se pa njihova prisotnost zazna preko določenih spremenjenih splošnih znakov našega ljubljenčka. Notranji zajedavci  črpajo in slabijo organizem živali, kar lahko privede do resnih bolezenskih stanj.  Živali imajo lahko prebavne motnje ( driska, zaprtost ), lahko bruhajo, so neješče, slabokrvne, imajo napete trebuščke. Psi in mačke lahko hujšajo, kljub temu, da zaužijejo dovolj hrane. Notranji zajedavci oslabijo imunski sistem živali, zaradi česar le-ta postane bolj dovzeten za razne infekcije. Najbolj podvrženi so mladički, ki lahko zaradi močne invadiranosti z zajedavci tudi poginejo.

Pripravki za odpravljanje notranjih zajedavcev so antihelmintiki, ki so v obliki tablet, past, injekcij in kožnih polivov (ampule). Vse pripravke odmerjamo glede na težo živali. Odrasle živali( psi in mačke ) morajo biti razglistene 3 – 4 krat na leto. Breji psički damo pripravke proti zajedavcem prvič pred njeno paritvijo in nato istočasno, ko odpravljamo parazite pri njenih mladičkih. Tem damo pasto prvič v starosti 2-3 tednov in nato še 3x v razmaku 14 dni do 8-9 tedna starosti, ko jih prvič cepimo proti otroškim pasjim boleznim. Podoben sistem dehelmentizacije velja tudi za mačje mladičke. Pogostost dajanja antihelmintikov je odvisna tudi od narave samega preparata.  Ne glede na težo oz. starost živali, vedno razglistimo žival nekaj dni pred cepljenjem, saj tako dosežemo boljšo odzivnost organizma na cepivo.

Pri odpravi notranjih zajedavcev moramo poskrbeti tudi za odpravo zunanjih parazitov. Bolhe so vmesni gostitelj nekaterih trakulj. Psi in mačke se okužijo, ko pogoltnejo bolhe, v katerih so razvojne oblike trakulj, bolhe pa se okužijo v bližini invadiranih psov in tako se razvojni krog sklene.
Poleg črevesnih glist in trakulj velja omeniti še srčno glisto- Dirofilario immitis. Prenašalec bolezni je komar, živali se lahko okužijo na mediteranskem območju. Parazit ob močnejših invazijah povzroča cirkulacijske motnje, vnetje srčne mišice, poginuli zajedavci lahko povzročijo pljučne embolije  ( zamašitev žil ). Klinično se bolezen kaže v obliki dolgotrajnega kašlja, apatičnosti, hujšanja in nabiranja tekočine v trebušni votlini.